Čas praznovanj in obdarovanj; kam se je izgubilo bistvo

Čas praznovanj in obdarovanj; kam se je izgubilo bistvo

Objavljeno 19.12.2018
Maja Rogelj


Se tudi vi veselite veselega decembra, prihoda vseh dobrih mož in druženj z ljudmi, s katerimi ste tako in drugače povezani? Ali so vam morda te tradicije čisto odveč in ne marate nakupovanj, podarjanj in sprejemanj daril?

Prazniki in praznovanja zahtevajo, da imamo do njih pravilen odnos. V sodobnem času, se jih ljudje veselijo predvsem zato, da si odpočijejo in naberejo novih moči, čeprav so že tisočletja okvirji, ki naj bi jih človek spoštoval, po svoje častil in preko njih rastel in razumeval neskončnost in ponavljajočo cikličnost narave in človeškega življenja.

Prazniki imajo svoj pomen in ljudje v preteklosti so se resnično prizadevali, da bi ževeli v skladu z naravo in  letnimi cikli ter njihovimi zakonitostmi. Globoko so se zavedali in spoštovali spoznanje, da so bitja, odvisna od narave in njenih božanskih sil. Prizadevali so se biti celostno povezani, tako da so čutili naravo. Tako so bili zadovolnejši sami s seboj in so tudi lažje prenašali bremena življenja.

In kako je z veselimi trenutki praznovanj danes?

Zdi se nam morda, da so praznovanja namenjena zlasti sporostitvi in pozabljanju vsakodnevnih težav, da si odpočijemo, kaj dobrega pojemo in si morda privoščimo kaj, zakar med letom nismo imeli časa, denarja ter, da se podružimo s prijatelji in najdražjimi.

Čar je v tem, da naj bi v teh dneh opustili svoja vsakdanja opravila in se bolj posvetili drug drugemu in svojim skupnim hotenjem. Namen, ki se želi s prazniki doseči je tesnejša medsebojna povezanost in premišljevanje smisla življenja. Včasih so se v teh dneh več pogovarjali, reševali svoje medsebojne izzive, si odpustili zamere in bili sposobni drugega ugledati v drugačni podobi. S praznovanji si utrjujemo vrednoste in pravila družabnega življenja ter se tako lahko počutimo tudi bolj povezani s skupnostjo, družino, partnerjem.

Včasih je že nedelja imela simboličen pomen. To je bil prazničen dan, brez dela, v očiščeni hiši, z izpraznjeno glavo, da so se lahko posvetili duhovnemu razmišljanju. Kajti cilj vseh ritualov in obredov je ustvariti stanje medsebojne harmonije in zadovoljstva. In z nedeljo so pričenjali nov teden. Takrat so  v miru in zadovoljstvu tkali načrte in zamisli za naprej.

Kakšen pa je odnos do nedelje v današnjem času?

Danes, pa si moramo sami, kot individualna bitja ustvariti svoje dnevne rituale. Od nas samih je odvisno ali bomo spoštovali nedeljo za "gospodov" dan ali jo bomo imeli vsak večer ali bo kateri drug dan v tednu za nas v smislu nedelje? Vsak človek je zase kreator svojega življenja, ki pa deluje pod vodstvom božanskih sil. Ker se je zgubilo spoštovanje in hvaležnost do božanskega in matere Zemlje imamo velik kaos in zmedo v naših glavah in posledično v naših življenjih.

V današnjih časih težko presojamo kaj je dobro ali manj dobro za nas. Hitro pustimo, da manipulirajo z nami in dovolimo, da nas zavedejo in izberemo, kupimo in se odločimo za kaj, kar kaseneje ugotovimo, da je popolnoma nesmiselno in da nas odvrača od nas samih, naših otrok, partnerjev, prijateljev in tistega, ki nam je najdražje in zakar smo željni živeti.

K praznovanjem, pa spadajo tudi obdaritve...

Tu je potrebna velika modrost. Kaj danes podariti, ko smo prepravljeni z materialnimi dobrinami? Komu podariti kaj, da bo darilo doseglo namen in bo spoštovano, cenjeno, ko imamo vsak dan vsega na pretek in vsepovsod na dosegu roke? Ko za plenice in banane, ni več potrebno hoditi čez mejo. Se morda spominjate teh časov?

Moramo za praznike res nekaj podariti ali je obisk, druženje samo po sebi dovolj?  Kakšne so vaše navade in pričakovanja in zakaj jih ohranjate še naprej?

Zavedati se morate, da nas materialne dobrine le oddaljujejo od nas samih. Kot waldorfska vzgojiteljica vam lahko iz izkušenj povem, čeprav praznovanje pripravimo na prav poseben, drugačen način, da deluje iz notranjosti, celote, navzven, da že enoletni otrok ob svojem prvem praznovanju prav dobro začuti, da je tisti dan v središču pozornosti in to okrepi njihovo samozavest, saj se počuti pomembnega tudi za druge. Na žalost, pa so dandanes ta praznovanja velikokrat v centrih, po tekočem traku z nezdravo prehrano, neprimernim osebjem in divjim tempom, ki mu otrok ne zmore slediti. Pogosto, pa tudi le dobra priložnost za veselačenje odraslih. Če so obdarjeni z darili, ki so za otroka prezahtevna, torej neprimerna za otrokovo razvojno obdobje, otroka ne morejo osrečiti. Ravno tako otroka ne osrečijo darila, ki jih ne morejo uporabljati ali pa morajo na njih zelo paziti. 

Ko otok praznuje doma, lahko vidi, kako mama ali oče speče nekaj sladkega ali slanega ...kar ima rad... zanj. Kako se vsi člani družine trudijo zanj in za vse povabljene. To daje otroku občutek varnosti, sprejetosti in ljubečim navdihom. Vsi me imajo radi.

Prazniki vedno pomenijo posebno doživetje in imajo zelo pomembno vlogo pri razvoju otroka. V otrokovem odraščanju pomeni vsako leto prelomnico, saj ga zaznamuje pridobivanje vedno novih spretnosti, lastnosti in znanj. Ste morda doživeli zlate orehe, suho sadje, pomarančo in lepo barvito zavito leskovo palico za darilo od "Miklavža"? 

Ali znamo sproščeno sprejemati darila in pohvale?

Ali morda govorimo vnaprej, naj nam ne nosijo daril, da ne bi bili razočarani, ko bi se našega rojstnega dne komajda kdo spomnil?

Dobro se je poglobiti vase in  v svojo preteklost ter pogledati, kako so nas nagrajevali v otroštvu? Preverite, da se morda ne držite nekega starega orisa s katerim so vas morda nekoč v preteklosti zaznamovali? Ali imate morda v sebi slabo vest, da ne smete dobiti, uspeti, ker ne bi bilo pošteno do vseh tistih, ki so vrgli puško v koruzo? Misel, da pa si česa dobrega sploh ne zaslužimo, pa je podobna strahu pred padcem s strehe. Naj vas ne bo strah, da v trenutku izgine ta svet, saj se to na koncu zgodi vsakomur. V svetlobi te večne minljivosti laže presojamo smiselnost naših dejanj, naše majhnosti, vzora, načrtov in na sploh našega bivanja.   

Prav je, da se čim bolj približamo tradicionalnim oblikam praznovanj. Poznati pa moramo njegovo simboliko in imeti kot odrasli pravilen odnos ter geografsko in duhovno razumevanje do njih. Nujno se je poglobiti v njihovo smiselnot in dobro duhovno in fizično pripravo, potek in način obdaritve. Vsakdo je vesel, da smo se zanj potrudili, še najbolj pa morajo čutiti otroci, da prihaja poseben čas. Kajti otroci, že po svoji naravi potrebujejo dalj časa, da se vživijo, zato jim je potrebno dati tudi dovolj časa da dojamejo, kar se dogaja okrog njih. Včasih šele mnogo kasneje razumemo posamezne dogodke, načine priprave praznovanja, smiselnosti in duhovne note ozadja praznika in darila, ki je v globini povezan s sonaravnim življenjem.

Najbolj pomembno je ustvarjati razpoloženje, napetost, presenečenje, da otroci in tudi odrasli začutijo, da se dogaja nekaj posebnega, drugačnega, se ustaviti in biti z dušo in telesom pri pripravi praznovanja in ne v naglici in brez notranje orientacije. Gre za vzgojo našega malega otroka ali prevzgojo, samovzgojo za življenje!

Če si bodo dogodki priprave na praznovanje smiselno sledili, boste s tem stopnjevali pričakovanje, vzorno predajali duhovno plat in se radostili in zabavali veliko več dni. V kolikor greste sami nabirati mah v gozd za dekoracijo, venček ali postavitev simbolke svete družine, ob tem premigate svoje telo, prihranite denar in razvijate ustvarjalnost in krepite voljo. Lastno in preko vzora, otrokovo. Enako z božičnim drevescom. Z nakupom na tržnici pričnete s postopno pripravo na praznik. Prav tako s pripravo potice, peko piškotov. S tretjem orehov se vse skupaj prične. Konča s paketki piškotkov z dobro mislijo in prelepo ustvarjeno dekoracijo. Smeha, zabave in novih dogodivščin pavam pri tem ne bo manjkalo. Le vzeti si moreta čas, se aktivirati in ceniti. Bodite hvaležni, da ste tu in lahko!

Imejte praznik vsak dan. Živite, kot da je ta dan vaš zadnji. Radujte in veselite se slehernega, neznanega lista, ki je tu za vas, da ga popišete in se ob tem neizmerno zabavate in učite. Vsak dan naredite kaj novega. Obdržite rituale in navade, ki vas podpirajo in tiste, ki ne ustrezajo več vašemu življenjskemu slogu in željam zamenjajte za druge, boljše in postanite še boljši človek in s svojo spremembo širite spremembo v svetu.

Knjige so odlično darilo. A kaj izbrati v poplavi vseh teh izdaj?

Podarite sebi in svojim najdražjim orodje za osebno rast, ki vas bo spremljalo leta, vsak dan in vas vodilo, da se pričnete vzgajati sami. Da postanete sami sebi zdravniki, motivatorji in nadvse pozitivni ljudje z ustvarjalno energijo in obilico dobre volje, storilnosti in otroške igrivosti, pripravljenosti za uživanje življenja.

Podarite si več kot knjigo Spomni me; Priročnik, motivator in planer v enem, redna cena 33,00 eur, sedaj BREZPLAČNO, za strošek odpošiljanja. 

Resnično jo priporočam na vaši nočni omarici, saj boste mirno lahko zaspali, se postopšoma poslovili zdravil, pridobili lastno razumevanje lastnih čustev, motivacijo in pregnali utrujenost ter postali mnogo bolj učinkoviti.

Neverjetna ponudba Vas čaka a https://www.samovzgoja.si/spomni-me

Z naročilom knjige, pa boste prispevali k ustanovitvi medgeneracijskega središča Ustvarjalne energije v naravi.

Na tem svetu smo vsi v istem trenutku. Soodvisni med seboj. Naš želodec je odvisen od žetve in mesenja kruha. In odnosi s sozemljani so bistvo našega zemeljskega utelešanja.