MR

Princip življenja

Objavljeno 07.09.2018
Maja Rogelj


Princip življenja

 Človek ima DUŠO in ta je njegov resnični JAZ. To je mogočno, božansko bistvo vseh stvari. Kot otrok stvarnika. Naš višji jaz je nepremagljiv, nas vedno vodi k tistemu kar je najboljše za nas. Naša duša določa naše življenje tako, kakor  On želi, da je urejeno in če dopuščamo nas vodi, varuje in vzpodbuja skozi potovanje, ki je le trenutek, kot šolski dan  v zgodovini našega razvoja, življenja.

Naše telo, zemeljski tempelj duše je le časovna lupina, ovoj, kot konj, ki ga zajahamo, da bi nas popeljal na določeno pot. Naše resnično bistvo je nesmrtno in lahko smo gotovi, da nam vsakdo, ob katerega nas življenje postavi, pa naj bo preprost ali visokosten, prinaša prav tiste lekcije in izkušnje, ki so ta čas najbolj pomembne za naš nadaljnji razvoj in rast nas samih.

Tu pa je še en velik princip…spoznanje enosti vseh stvari. Ljubezen. Vse česar se zavedamo je v neskončni raznolikosti oblik manifestacija, razodetje te ljubezni stvarnika. Veliko žareče sonce, ki izžareva le dobrodejnost in ljubezen. Ko si pridobimo izkušnje in vedenje, se lahko vrnemo zopet nazaj na sredino. Zbrati moramo le pogum in sprejeti odgovornost za svoje odločitve, dejanja in se podati na to pot odkrivanja samega sebe.

Po navadi se srečujemo z dvema osnovnima izzivoma: ko se loči duša od osebnosti in drugič nespoštljivo, napačno obnašanje do drugih, kar ustvarja karmo, izkustvo duše za v bodoče proti enosti. Vsaka od napak prinaša s seboj konflikte, ki pa nemalokrat vodijo v bolezen, če jih ne razrešujemo sproti. Zato pravim, da s samoopazovanjem in dnevnim zavestnim soočanjem, smo sami sebi najboljši zdravniki. S samoopazovanjem svojega fizičnega telesa, emocialnih stanj duše in svojega višjega jaza – duha lahko preprosto sami poskrbite za radostno potovanje in učenje skozi življenje ter obilje vsega, ki vas osrečuje.

Spoznanje napake (katere sami težje zaznamo) in naš trud, da bi pomanjkljivost odpravili, nas bosta vodila v življenje polno miru, veselja in tudi zdravja.

Zato vas vabim, da si priskrbite vodnik Spomni me in se skupaj z menoj in Ustvarjalno energijo - »Šolo samovzgoje« podate na potovanje odkrivanja sebe. Z dnevno pomočjo, podporo in rednimi tedenskimi srečanji se v skupini povezujemo in podpiramo. Drug drugega bodrimo na vseh področjih življenja in delimo svoja izkustva, ki so nas podprla ali ne. Kako smo ustvarili nove navade, opustili stare, se postavili zase, vzeli čas zase, postali vzor otrokom in bližnjim, kako izboljšali svoj partnerski odnos, spolnost in postali poslovno bolj uspešni, učinkoviti in samozavestni.

Bistvo je, da se učimo slediti navodilo svoje duše, višjega jaza. To pa se učimo preko glasu VESTI, s pomočjo instinktov in intuicije. Gre za ZAVEST… ljubeznivo, dobrodejno VEST o nečem.

Kar poznamo kot BOLEZEN, pa je le zadnja, globoka faza motnje reda. Tu pa imamo opraviti z egom. Misliti moramo na to, da je trpljenje samo po sebi dobrodejno, ker nas usmerja. Če gremo po  napačnih poteh in pospešuje naš razvoj k čudoviti popolnosti.

Osnovne človekove bolezni so: PONOS, SEBIČNOST, NEVEDNOST, NEGOTOVOST, OKRUTNOST, SOVRAŠTVO IN GRABEŽLJIVOST.

Ponos pogosto govori, da ste spoznali v življenju majhnosti v smislu enosti ali omejenosti svoje lastne osebnosti ali razumevanja doseženega uspeha, ki pa ne izvira iz  njega samega, ampak je blagoslov, ki ga podari božanskost iz notranjosti.  Če nas prevzame, skušajmo spoznati, da naša osebnost, samo po sebi pravzaprav ni nič, če ni podprta iz luči zgoraj. Grabežljivost in ponos je potrebno brezobzirno izkoreniniti. Kajti lahko zapeljeta ljudi do tega, da se prične poseganje v duhovni razvoj drugih ljudi. Spoznati moramo, da je vsak človek na Zemlji za to, da sam prehodi svojo pot in deluje po zakonih svoje duše. In dovoljeno je le podpiranje bližnjega pri tem razvoju.

Sebičnost je zanikanje dolžnosti do soljudi in enosti. Ozdravitev dosežemo, če se obrnemo navzven k soljudem z vso pozornostjo in sočutnostjo, kot jo namenjamo sami sebi. Odločnost se bo na ta način povečevala in strah, da bi nas življenje preslepilo bo izginilo.

Nevednost je zamujanje pri učenju. Gre za odklanjanje, da bi videli resnico, ko se nam ponudi priložnost.  Da ne bi bili nevedni, je dobro, da vsak delček vedenja, ki ga lahko dojamemo sprejmemo vase. Vredno je vstati gibčen v mišljenju in da nas vnaprejšnja mnenja in prepričanja ne oropajo možnosti za nova sprejemanja in širjenja našega obzorja.

Negotovost, premalo odločnosti in strmljenja k cilju nastanejo, ko se osebnost upira našemu višjemu jazu in druge zaradi tega, lastne slabosti, izdamo. Ne in jih izpeljemo, Neodločnosti se znebimo, ko se pričnemo odločati o samemu sebi in stremimo k cilju. Smo na jasnem, sprejemamo odločitve in jih izpeljemo, ne da bi obupali, še bolje nihali na poti do izvršitve.

Grabežljivost, lakomnost , pa je steza do poti do oblasti. Zanika svobodo in vsako individualnost duše.

Do okrutnosti vodi, zaradi pomanjkljivega razumevanja , vsako dejanje v nasprotju k enosti  ali nasproti drugemu živemu bitju. Po zakonu enosti bi morali vsi rasti, toliko časa, da ne spoznamo, da nam je vsakdo, kot del celote ljubi in potreben človek in nam celo tisti, ki nas priganjajo vzbujajo občutek ljubezni.

Sovraštvo je sprevržen zakon stvarstva, nasprotje ljubezni.  Zapelje nas  v misli in dejanja, ki povzročajo nasprotje prave, brezpogojne ljubezni. Ljubezen rodi ljubezen in sovraštvo, rodi sovraštvo….Kar daješ, to prejemaš.

Temelj stvarstva je ljubezen in vsakdo v sebi skriva nekaj dobrega in nekaj slabega. Ko pričnemo tudi v drugih videti le dobro, se naučimo razviti simpatijo do njih ojačujemo sebe in njim pomagamo, da bodo našli boljšo pot.  Ta cilj pa lahko dosežemo le, če sledimo lastni poti in ne posegamo v osebno življenje druge osebe ali mu povzročimo rane s sovraštvom in okrutnostjo.

 

Medtem, ko univerzalna energija v nas raste, vse bolj in bolj spoznavamo, da je vsakdo božji otrok in bo nekoč prispel do popolnosti. In tu se moramo dobro zavedati, da je tudi on del celote in velik učitelj za naš napredek in rast k enosti.

Pri tem je vprašanje o pravem in napačnem le relativna presoja, vrednotenje. Kar je naravno razvoju človeka iz kamene dobe pravilno, je za nas sedaj nesmiselno, napačno, zlo…je v resnici dobro na napačnem mestu.

Kolikor bolj mi napredujemo, toliko bolj smo blagoslov za druge ljudi okoli nas. Posebej, pa moramo paziti, da pomagamo samo takrat, ko naša želja izhaja iz naše lastne duše in ne iz napačnega občutka dolžnosti ali vsiljene želje drugih.

 

Svobodo je potrebno dati, da jo lahko dobimo. Vsak človek se mora osvoboditi vplivov drugega in slediti klicu lastne vesti, ne da bi dovolili kakršno koli vmešavanje. Od nas zahteva veliko poguma in zaupanja. Dobro je vedeti, da so nam zaupane le take naloge, ki jih lahko izpolnimo.

Tisti, ki dominirajo, potrebujejo veliko pomoči in navodil, da bi lahko spoznali veliko resnico. Da bi razumeli sestrsko in bratovsko povezanost z vsemi.

Samopomoč

Naši duhovni vodniki, pravi zdravniki in naši bližnji prijatelji so tisti, ki nam bi bili sposobni pomagati priti do samega sebe, do svoje resnične podobe. Optimalno je iskati jasnost v mirnem premišljevanju in meditaciji, kjer je naša duša sposobna preko glasu vesti in intuicije slišati in usmerjati svoje želje in dejanja do ciljev. Takrat pridejo do nas vsa spoznanja, ki jih potrebujemo takrat.

Vredno se je vsak dan Spomniti, da zdravilo ni tem, da vsak dan najdemo napako oz. se borimo proti njen, pač pa da razvijamo voljo do sovražnega , neljubečega mišljenja. Torej ustvarimo zdravo, nasprotno navado, ritual, podporo. To je naravna  in najbolj uspešna in učinkovita zmaga nad napačnim.

Morda je največja tragedija v današnjem, materialnem svetu, razvoj dolgočasja in s tem izguba resnične notranje sreče. Kdo zadovoljstvo in kompenzacijo za svoje izzive išče  v zemeljskih zabavah in veselju, ne bo našel notranjega miru in sreče, kajti ta varianta nudi le začasno potešitev problemov.

Naj vam bo življenje radostno potovanje.

Objem, Maja